STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVAPomen in definicija elektronskega bančništvaElektronsko poslovanje lahko opredelimo kot optimizacijo poslovnih aktivnosti podjetij, s pomočjo digitalne tehnologije.
V današnjem času je to predvsem naloga internetnih tehnologij. Elektronsko poslovanje omogoča podjetjem, da povežejo svoje notranje in zunanje procese bolj učinkovito in fleksibilno. Povezovanje z dobavitelji in partnerji postaja tesnejše, kar nenazadnje omogoča boljše zadovoljevanje potreb kupcev oz. potrošnikov. V praksi to pomeni vzpostavljanje novih prodajnih poti, s pomočjo elektronskega trgovanja, tesnejših povezav s kupci in partnerji, ter boljšo učinkovitost s sistemi za upravljanje znanja . E-poslovanje je lahko vodeno preko interneta, intranetov in zavarovanih privatnih ekstranetov.
Elektronsko bančništvo (naprej e-bančništvo) je način opravljanja bančnih storitev, ki učinkovito podpira hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev preko interneta. Z njim je mogoče storitve poceniti, njihova uporaba ni več omejena zgolj na čas, ko so banke uradno odprte, in na lokacijo bančnih poslovalnic. Bankam in njihovim strankam omogoča velike prihranke pri času. Obstajajo različne definicije elektronskega poslovanja, ni pa neke splošno sprejete definicije, saj je področje elektronskega poslovanja zelo široko. Elektronsko poslovanje obsega izmenjavo računalniških podatkov (RIP), delovanje spletne trgovine, elektronsko trgovanje, elektronsko trženje, elektronsko naročanje, elektronsko borzno poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko zavarovalništvo, elektronske finančne prenose, svetovanje na daljavo, računalniško podprto skupinsko delo, delo na daljavo, pouk na daljavo, elektronske avkcije in podobno. Vsebinsko pomeni elektronsko poslovanje prodajo blaga in storitev, plačevanje, prodajo informacij, bančne transakcije, izmenjavo dokumentov in listin, storitve trženja in komuniciranja, podporo decentraliziranemu poslovno- informacijskemu sistemu organizacij, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo, nudenje pomoči na daljavo, izvajanje pouka na daljavo, ter storitve državne uprave nadaljavo. Udeleženci elektronskega poslovanja so posamezniki (podjetniki, raziskovalci, managerji, občani, kulturni delavci, študenti, učitelji, dijaki, upravni delavci), podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije, univerze, izobraževalne organizacije in državni organi. Gre za poslovanje znotraj posameznih skupin in za poslovanje med skupinami Jerman-Blažič ( 2001, str. 1289).Ko je svetovni splet leta 1994 prvič vstopil v masovno uporabo, so mnogi novinarji in analitiki napovedali obsežen razmah novega ekonomskega sektorja, e-trgovanja. A vseeno je trajalo približno štiri leta, da so se varnostni protokoli, kot je HTTPS , dokončno uveljavili in postali temelj tovrstnega trgovanja. Posledično je med letoma 1998 in 2000 mnogo podjetij iz ZDA in zahodne Evrope vzpostavilo začetne spletne strani.
Poslovanje preko interneta E-poslovanje lahko opredelimo z:
– Komunikacijami
– Trgovanjem
– Poslovnimi procesi
– Storitvami
– Usposabljanjem in učenjem
– Sodelovanjem
– Skupnostjo
Nenehen razvoj tehnologije sili tudi k spreminjanju marketinških konceptov in strategij. Razvoj interneta je omogočil, da podjetja, organizacije in drugi uporabniki dosegajo ciljne trge po vsem svetu, ob nizkih distribucijskih stroških in brez pomoči klasičnih medijev. Prednosti interenta, tako za ponudnike različnih storitev kot za porabnike, so predmet različnih raziskav.
Teoretiki tako opozarjajo na številne prednosti za podjetja, ki jih prinaša internet in v njem vidijo:
• nov medij za oglaševanje in odnose z javnostjo;
• nov kanal za distribucijo izdelkov/storitev;
• priložnost za vdor na novo tržišče;
• novo pot do kupca;
• nov način zmanjševanja stroškov zaradi reduciranja delovne sile.
Internet prinaša koristi tudi potrošnikom, saj lahko preko interneta na ugoden način naročajo ponujene izdelke in storitve, se informirajo o konkurenčnih ponudbah, zmanjšujejo porabljen čas in stroške nabave. Pomembna pa je tudi učinkovitejša komunikacija med kupci in ponudniki storitev. Prav neposredna dvosmerna komunikacija (interakcija) med ponudnikom in porabnikom pa daje prednost internetu pred ostalimi mediji. V tej interakciji ima porabnik večji nadzor nad procesom komunikacije kot pri uporabi klasičnih tržnih komunikacijskih orodij. Potrošnik s tem dobiva moč v komunikacijskem procesu in se lažje usmerja k informacijam, ki ustrezajo njegovim potrebam. Podjetje mora zato veliko pozornosti nameniti oblikovanju ustreznih vsebin, da bo pritegnilo potrošnikovo pozornost .
